Pogosta vprašanja

Za ustrezno izbiro prezračevanja je potrebno vedeti namembnost prostorov, ki jih želimo prezračevati in predvideno število oseb znotraj posameznega prostora. Pri prezračevanju poslovnih prostorov se lahko odločimo tudi za hlajenje v kombinaciji s prezračevanjem, če so potrebe po prezračevanju in s tem predvidena izmenjava zraka dovolj velike. Pri izbiri prezračevanja za obstoječe objekte, rekonstrukcije ali sanacije, je potrebno najprej izvesti ogled, da izvajalec montaže preveri možnosti za vgradnjo in pripravi ustrezno ponudbo. 

S takim sistemom prezračevanja v objektu uspešno vzdržujemo notranjo temperaturo med tem ko prezračujemo. Izguba toplote pri sodobnih prezračevalnih napravah je minimalna, poleg tega pa se v centralno prezračevalno napravo lahko vgradi filtre različnih filtracijskih stopenj (tudi za fine prašne delce kot so PM 10 in cvetni prah) ali aktivno oglene filtre, ki preprečujejo vdor vonjav v objekt. Za vgradnjo dovolj kakovostnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo so na voljo tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada.

Poznamo 3 glavne sisteme za prezračevanje bivalnih objektov. Podtlačni sistem je sistem, ki je sestavljen iz radialnih ventilatorjev ter razbremenilnikov podtlaka. Gre za učinkovit sistem, ki pa ne vključuje rekuperacije toplote. Lokalna rekuperacija je namenjena za prezračevanje manjših posamičnih prostorov. V večjih bivalnih prostorih pa se zaradi majhnih ne zmogljivih ventilatorjev pojavi težava, saj lokalni rekuperator prezrači le manjši del prostora. S centralnim prezračevalnim sistemom kvalitetno prezračujemo celoten objekt. V obremenjenih prostorih zrak odvajamo v spalnih in skupnih prostorih pa dovajamo svež zrak. Centralni prezračevalni sistem je najtišji od navedenih, ima najvišji toplotni izkoristek, nudi različne tipe filtracije (tudi za bolj zahtevne uporabnike, deluje celovito in je v vseh pogledih v delovanju najmanj moteč.

Šumnost je izrednega pomena za kvaliteto bivanja. Zvoki ventilatorjev in šum zraka je lahko zelo moteč dejavnik in se mu skušamo povsem izogniti. Posamezni tipi prezračevanja so različno glasni in s tem posledično moteči za naše bivanje. Centralni sistem z rekuperacijo je ob uporabi ustreznih dušilcev zvoka povsem neslišen. Prav tako je neslišen podtlačni sistem v spalnih in dnevnih prostorih. Zvok ventilatorja lahko zaznamo le ob višji hitrosti v kopalnici in kuhinji, kar pa ob sočasni uporabi ostalih elementov (tuširanje, kuhanje itd…) ne vpliva na naše počutje. Lokalno prezračevanje z rekuperacijo pa je sistem, ki je precej glasen in negativno vpliva na naše počutje, zato ga uporabniki velikokrat predvsem ponoči ugašajo.

Ustrezno vlažnost lahko vzdržujemo z uporabo entalpijskega izmenjevalca, ki vrača do 60 % vlage na toplejšo stran (pozimi nazaj v prostor, poleti pa ven) in s tem preprečuje, da bi se zrak v zimskih mesecih pretirano izsušil. Entalpijski izmenjevalec je lahko vgrajen samo v naprave centralnega sistema prezračevanja, zato je to edini sistem, ki preprečuje, da bi se vlaga v zimskem času spustila pod mejo, ki je za naše zdravje optimalna, med tem ko dovaja ustrezne količine zraka glede na število oseb znotraj prostora. Za luksuzne objekte z zelo majhnim številom uporabnikov na enoto površine, se predvsem v notranjosti Slovenije lahko uporabljajo adiabatni kanalski vlažilniki zraka, kot dodatek centralnemu sistemu prezračevanja. V poletnem času je po drugi strani vzdrževanje dovolj suhih notranjih razmer že večji izziv, saj imamo v naših klimatskih razmerah v zunanjem zraka precej več vlage kot pozimi. Za dodatno razvlaževanje se predvsem ob morju uporabljajo centralne prezračevalne naprave, ki vsebujejo tudi toplotno črpalko, ki dovodni zrak lahko nekoliko pohladi predvsem pa tudi razvlaži. Ustrezno razvlaževanje lahko učinkovito rešimo tudi s prostorsko klimatsko napravo (split klima).

Prezračevalne naprave lahko upravljamo z uporabo sobnih nastavljalnikov ali preko oddaljenega dostopa z uporabo tabličnega računalnika ali pametnega telefona. V primeru oddaljenega dostopa mora biti naprava priklopljena na internet. Oddaljen dostop je mogoč samo za naprave centralnega sistema. Regulacija intenzitete prezračevanja je pri podtlačnem prezračevalnem sistemu močno poenostavljena. Saj za preklop med režimom osnovnega in intenzivnejšega prezračevanja uporabljamo kar običajno stikalo, po navadi v sklopu stikal pred obremenjenim prostorom (kopalnico, sanitarijami, pralnico…).

V kolikor je sistem ustrezno vgrajen (cevi položene znotraj toplotnega ovoja stavbe), periferija upošteva cevi z antibakterijskim in antistatičnim delovanjem, uporabnik redno menjuje filtre in sistem neprekinjeno obratuje (24 ur/dan, 365 dni/leto), je higiena cevi brezhibna. Predvideno je tudi periodično čiščenje cevnih razvodov, vsaj vsakih 8 – 10 let.

Filtre se praviloma menja na 4 do 6 mesecev po navodilu proizvajalca (velja predvsem za centralni tip prezračevanja), odvisno od tipa naprave in filtra. V kolikor živimo v okolju, ki je bolj obremenjeno s trdimi prašnimi delci (bližina prometne ceste, veliko kurilnih naprav na trda goriva v okolici, bližina industrije, še posebej če je lokacija objekta slabo prevetrena) je potrebno filtre menjati tudi bolj pogosto.

Čiščenje cevovodov se pri hobotničnem tipu razvoda predvideva na 8 do 10 let, oz. po navodilih proizvajalca. V obdobju 10. let se pri sistemih z neprekinjenim delovanjem v elementih periferije (razdelilniki, cevi, dušilniki zvoka, zračne komore…) vendarle nabere nekaj prašnih delcev, ki jih je smiselno počistiti. Po izkušnjah s terena, se najmanj nečistoč nabere v dovodnih linijah, saj se v njih pretaka zrak, ki je že intenzivno filtriran v prezračevalni napravi. Največ nečistoč se pojavi v odvodnih linijah predvsem iz kopalnice in pralnice, kjer se prašni delci naberejo v prezračevalnih in razdelilnih komorah, kjer se hitrost zraka spremeni v primerjavi s samimi cevmi, kjer zaradi okroglega preseka in ene same dimenzije praviloma prašnih delcev ni. V vsakem primeru gre pri običajnem centralnem hišnem prezračevalnem sistemu za suh hišni prah, ki ga je izredno enostavno odstraniti s čistilnim setom v kombinaciji z močnim industrijskim sesalcem.

Eko subvencija pripada vsakemu, ki vloži zahtevek in izpolnjuje razpisne pogoje Eko sklada. Na seznamu Eko sklada najdete dovolj kvalitetne prezračevalne naprave priznanih blagovnih znamk z dovolj visokim toplotnim izkoristkom. Razpisani pogoji se nekoliko razlikujejo za občane (fizične osebe) in podjetja, zato je predhodno potrebno natančno prebrati razpis, ki je v danem trenutku v veljavi. Zadnja leta razpisi Eko sklada omogočajo vlagateljem povračilo do 20% od vrednosti investicije (oprema + montaža), z gornjim limito izplačila, ki znaša 2.000 € (podatek velja ob oddani vlogi občanov za posamezni ukrep – v tem primeru za prezračevanje z rekuperacijo). Poleg izpolnjenega obrazca vloge, se običajno zahteva še kopija računa in dokazilo plačila za izvedeno investicijo, slika vgrajene prezračevalne naprave in slika hišne številke ali kopija gradbenega dovoljenja. Več informacij o trenutnih razpisih v zvezi s prezračevanjem za občane najdete na straneh Eko sklada.

Sodobni stanovanjski objekti (novogradnje ali starejši objekti po zaključeni obnovi) izražajo visoko stopnjo zrakotesnosti, kar je potrebno upoštevati pri izbiri kuhinjske nape. Klasična napa z izpuhom na prosto ima kar nekaj težav, saj po določenem času obratuje le s takim pretokom, kolikor objekt pušča pri danem podtlaku, ki ga napa ustvarja. Ker to večini uporabnikov takih nap ne zadošča, je potrebno odpreti okno, da podtlak izenačimo in omogočimo želeni pretok skozi napo, kar pa v večjem delu leta ni zaželeno predvsem zaradi izgube toplote, prepiha, vdora mrčesa in podobno. Zaradi omenjenega problema s podtlakom, ki je v kombinaciji s kaminom lahko tudi precej nevaren, se v sodobnih objektih praviloma uporabljajo obtočne nape, ki ne ustvarjajo tlačnih razlik. Obtočna napa deluje v recirkulaciji, kar pomeni, da zajema zrak nad kuhališčem, ga prefiltrira in vrne pod stropom nazaj v prostor. Ker prezračevalni sistem opravlja odvod vlage in vonjav iz objekta, taka napa sploh ni več prezračevalni, pač pa le filtrirni element, kar pa ne velja za objekte kjer prezračevalni sistem ni vgrajen. Če v objektu torej uporabljamo centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki učinkovito in usmerjeno odvaja vlago in vonjave iz objekta, se lahko brez slabe vesti odločimo za obtočno napo, ki zaradi ustreznega pretoka omogoča optimalno filtracijo zraka nad kuhališčem, ne ustvarja tlačnih razlik, ne potrebuje preboja na prosta in pripadajočih cevnih povezav, lahko pa se nadgradi z dodanimi filtri za filtracijo vonjav (aktivno oglje ali kombinacija tega s tehnologijo razkroja maščob), če si tega vseeno želimo.

V sodobni hiši ima kamin samostojen dotok svežega zraka in tako neodvisno deluje od prezračevalnega sistema, če ta ne ustvarja tlačnih razlik v primerjavi z zunanjostjo objekta. S centralnim prezračevalnim sistemom si lahko tudi pomagamo pri vzpostavitvi kurjenja v kaminu na način, da v začetku kurjenja naprava za kratek čas ustvari rahel nadtlak (več zraka dovaja kot odvaja), s čimer potisnemo zrak iz objekta v dimnik, če nam prvo kurjenje ne uspe in moramo ponovno odpreti vratca kamina. 

Sistem  prezračevanja s hobotničnim razvodom cevi, ni primeren za aktivno gretje ali hlajenje prostorov, saj obratuje s premajhnimi pretoki zraka, posledično pa so tudi cevovodi premajhnih presekov, da bi dosegli želeni grelni ali hladilni efekt. Prezračevalne cevi hobotničnega razvoda tudi niso izolirane, kar pomeni, da temperaturo zraka ne smemo spustiti pod približno 16 °C, saj bi pod to temperaturo tvegali kondenzacijo zunanjih površin omenjenih cevi. Povsem drugače je s centralnim prezračevalnim sistemom za poslovno rabo in industrijo, ki uporablja precej večje pretoke, kanali razvoda pa so ustrezno večjih dimenzij in na dovodnih linijah izolirani. Večje prezračevalne naprave imajo pogosto tudi možnost integracije gretja in hlajenja znotraj prezračevalne naprave, pri čemer je to lahko preko vodnega izmenjevalnika ali preko izmenjevalnika za direktno uparjanje.

V poletnem času, ko so zunaj visoke temperature deluje sistem na enak način kot pozimi, le da je temperaturna slika takrat ravno obratna (zunaj je vroče, znotraj želimo zadržati hlad). V toplotnem izmenjevalniku se vroč zunanji zrak pohladi s pomočjo hladnejšega odpadnega zraka, ki ga odvajamo na prosto. V nočnem času, ko temperature padejo pa se vklopi tudi način pasivnega hlajenja (velja le za centralni prezračevalni sistem), kar pomeni, da zrak dovajamo v čiste prostore mimo toplotnega izmenjevalca in s tem nekoliko pohlajujemo prostore. Ker tu ne gre za aktivno hlajenje je potrebno vzeti v obzir, da so hladilne moči zelo majhne, kompenzirajo pa toploto, ki jo čez dan prezračevalni sistem vseeno spusti v objekt zaradi toplotnega izkoristka, ki ni povsem 100 %. Vlaga je po drugi strani v poletnem času lahko večji problem, kar predvsem velja za obmorske kraje, kjer je v zunanjem zraku še več vlage kot v notranjosti države. Entalpijski prenosnik toplote v centralnim prezračevalnem sistemu vrača vlago iz zajema na izpuh (vlago lahko fizikalno gledano vračamo samo na toplejšo stran), s čimer v objektu dalj času vzdržujemo primerno suhe razmere. Ko pa količina vlage v objektu tekom poletja (še posebej če imamo vročinski val) naraste na enako količino kot je vlage zunaj, pa lahko objekt razvlažujemo le z aktivnim razvlaževanjem. Slednje praviloma vključuje kompresorsko-konenzacijsko enoto in uparjalnik, ki sta lahko v obliki prostorskega razvlažilnika, stenske klimatske naprave ali tudi integrirana v nekatere zelo redke prezračevalne naprave. Za boljše razumevanje razmerja vlage v odvisnosti od temperaturnih pogojev, si lahko ogledate Mollierov diagram odvisnosti vlage od temperature.

Na pojav plesni vpliva več faktorjev, eden izmed njih je lahko tudi pomanjkanje prezračevanja, kar je pogost pojav v starejših objektih, katerim se izvede zamenjava stavbnega pohištva in tako izražajo boljšo zrakotesnost, obenem pa se v procesu obnove ne vgradi ustreznega prezračevanja. V kolikor je vzrok nastanka plesni pomanjkanje prezračevanja, bomo težave s plesnijo odpravili, če v objekt vgradimo in tudi uporabljamo eno od oblik prezračevanja. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da sta za nastanek plesni potrebna vsaj dva dejavnika: povišana zračna vlaga in dovolj hladna površina, na kateri se vlaga izloži (kondenzira). Hladna površina je pogosto posledica toplotnega mostu, kjer zunanji ovoj objekta ni ustrezno izoliran ali pa je pri izvedbi izolacija bila narejena napaka in je na tem mestu izolacija umanjkala ali pa je je precej manj kot drugod. Zniževanje vlažnosti torej znatno prispeva k zmanjšanju možnosti za pojav plesni, od površinske temperature pa je odvisno koliko moramo vlago v prostoru zmanjšati, da se vlaga na taki površini ne bo več izločala, s čimer je odpravljen osnovni pogoj za nastanek plesni.