Pasivna hiša z zajemnim stebričkom za zračni zemeljski kolektor za potrebe prezračevanja z rekuperacijo.

Prezračevanje z rekuperacijo uporablja majhne pretoke zraka, takšne kot so potrebni za kvalitetno bivanje vsakega posameznega prebivalca hiše v posameznem prostoru. Tu se večinoma naslanjamo na standard iz Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji, ki predvideva 30 m³ svežega zraka na osebo, na uro znotraj posameznega prostora. V ta namen se dovaja enaka količina zraka v otroško sobo za eno osebo velikosti 20 m², kot tudi v otroško sobo za eno osebo velikosti 6 m². V ospredju je namreč uporabnik v posameznem prostoru in ne le velikost prostora. Iz obremenjenih prostorov se sočasno odvaja ustrezna količina odpadnega, z vonjavami in vlago bogatega zraka, ki predstavlja vir toplote za ogrevanje vhodnega zraka.

Pri procesu prenosa toplote v ploščnem protitočnem izmenjevalcu se odpadni odvodni in svež dovodni zrak nikoli ne mešata, saj sta fizično ločena. Toplota se prenaša preko lamel toplotnega izmenjevalca, ki je lahko iz aluminija ali umetne mase, ki sta oba dobra prevodnika toplote.

Ker pa s prezračevanjem odvajamo toliko vlage, da je pozimi zrak v objektu lahko presuh, se v naših klimatskih razmerah praviloma uporabljajo entalpijski toplotni izmenjevalci, ki so na videz enaki klasičnim, le lamele so debelejše. Sestavljene so iz dveh paraprepustnih membran, ki prevajajo le molekule vode in sredinskim polnilom iz kristalov soli. Ta povsem fizikalno zaradi higroskopnosti materiala, prevaja vlago iz odpadnega (z vlago bogatega) v dovodni zrak, ki je v zimskem obdobju lahko sicer zelo suh (to velja za zimsko temperaturno situacijo). Ker je sprememba relativne vlage (%RH) pogojena s spremembo temperature, je razumljivo da hladnemu zraku, ki lahko absorbira manj vlage, ob segrevanju v izmenjevalcu toplote v prezračevalni napravi, upade procent relativne vlage, kar za kvaliteto bivanja ni zaželeno.

Ker je zunanji zrak, ki ga uporabljamo za prezračevanje pasivne hiše, v zimskem času v naših klimatskih razmerah lahko precej hladen (neredko pod – 5 °C), v poletnem času pa tudi precej vroč (tudi nad 35 °C), je uporaba zemeljskega kolektorja za pasivno hišo zaželena.

V zimskem času lahko z uporabo zemeljskega kolektorja vhodni zrak predgrejemo tudi za 12 °C, dočim ga v poletnem času lahko pohladimo za do 10 °C, obenem pa ga takrat tudi nekoliko razvlažimo, kar je poleti zelo zaželeno.

V grobem sta na voljo dve obliki zemeljskih kolektorjev: zračni in tekočinski. Razlika je v mediju, ki prenaša temperaturo zemljine na vhodni zrak. Pri zračnem zemeljskem kolektorju temperaturo privzema kar zajemni zrak, ki ga uporabljamo za prezračevanje, pri tekočinskem zemeljskem kolektorju pa je v zemljo poležena alkatenska cev, ki vsebuje slano raztopino ali glikolno mešanico, prenos temperature na vhodni zrak za prezračevanje pa se vrši v vodnem izmenjevalcu pred prezračevalno napravo.

Vsaka od navedenih oblik zemeljskih kolektorjev ima določene posebnosti in pravila, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju in polaganju, tako da je izbira vedno pogojena z več dejavniki na sami parceli in objektu.

Zemeljski kolektor se polaga na globino približno 1,5 m pod nivojem tal, pri zračnem zemeljskem kolektorju pa je še pomembno, da ima cev konstantni, vsaj 2 % padec, proti najnižji točki kolektorja, kjer je odtok kondenzata, ki se pojavi v poletnem času. 

Pri izbiri samega prezračevalnega sistema za pasivno hišo, se je potrebno zavedati, da sama prezračevalna naprava z visokim izkoristkom prenosa toplote, še ni zagotovilo za optimalno delovanje prezračevalnega sistema.

Veliko pozornosti je potrebno posvetiti montaži prezračevalnega sistema kot celote. Vsa dovodno-odvodna cevna inštalacija mora biti znotraj izolativnega ovoja objekta, sicer se lahko srečamo z izgubami toplote in kondenzacijo vlage v ali na površini prezračevalnih cevi.

Zaradi zagotavljanja enostavnega čiščenja in preprečevanja odlaganja nečistoč je najbolje, da je sistem zasnovan po principu hobotničnega razvoda, kar hkrati tudi preprečuje prenos zvoka med prostori. Iz vidika vzdrževanja je še pomembno, da so cevi okroglega preseka z notranjo gladko antistatično, antibakterijsko oblogo.

Zelo pomembno je tudi, da je prezračevalna naprava čim tišja in da se na strani odvoda in dovoda v prostore uporabljajo primerni dušilci zvoka. Ravno tako je potrebno pri montaži zunanjih linij (zajem in izpuh) uporabljati ustrezne izolirane cevi.

Za pasivne hiše je najbolj priporočljiva uporaba prezračevalnih naprav, ki so certificirane pri Passive House Institut-u. Tudi za ostalo prezračevalno opremo se priporoča uporaba kakovostnih materialov, priznanih proizvajalcev.