Stereotip, ki izhaja iz poznavanja ameriškega načina prezračevanja, ki hkrati deluje tudi kot toplozračno ogrevanje je hrup in prepih.  Če je prezračevanje pravilno izvedeno je popolnoma neslišno in tudi pretoka zraka iz ventilov ni moč čutiti. Pogoj za to sta visok izkoristek rekuperatorja in primerne količine dovedenega zraka. Iz vidika prezračevanja je povsem dovolj, da upoštevamo standard 30 m³/h pretoka po osebi znotraj posamičnega prostora, kar je določeno s Pravilnikom o  prezračevanju in klimatizaciji. V trenutku, ko bi želeli, da ta zrak opravlja še funkcijo gretja ali hlajenja prostorov pa bi potrebovali vsaj 4 – 5 krat večje količine zraka, kar pa zahteva povsem drugačen koncept, predvsem pa tudi ustrezno večje kanale in ustrezno izolacijo dovodnih linij. To se uporablja za poslovno rabo (prezračevanje pisarn, trgovin, šol, vrtcev, bolnic…), pri prezračevanju hiš in stanovanj pa so v ospredju druge zahteve kot so: tiho delovanje, zmanjšanje možnosti prenosa zvoka med prostori, kanali majhnih presekov za lažjo vgradnjo, optimalne količine zraka glede na število oseb znotraj prostorov, enostavno čiščenje cevovodov, prezračevanje brez prepiha…

Kakšna nesnaga in golazen se bo nabrala v prezračevalnih ceveh?  Nikakršna, vendar  ne čisto brez truda.  Pogoj za čistočo v ceveh je čistoča filtrov in njihova redna menjava oz. vzdrževanje. Potem je tu kvaliteta cevi, katere morajo poleg ostalih zahtev obvezno biti antistatične, antibakterijske in nevtralnega vonja.  Obvezno morajo biti vse cevi  speljane znotraj toplotnega ovoja stavbe, torej na toplem, s čimer preprečimo kondenzacijo vlage v ceveh in nepotrebno izgubo temperature.  Zelo  pomembna pa je seveda možnost čiščenja cevi, ki je po priporočilih proizvajalcev potrebna po cca  8 – 10 letih obratovanja.  Pri čiščenju cevovodov se izkaže, da se cevovodi okroglega preseka lažje očistijo, še posebej pa k enostavnosti čiščenja prispeva hobotnični razvod.

A potem pa ne bomo smeli odpirati oken? To je pogosto vprašanje za katerega pa velja čisto preprost odgovor: okno lahko odprete, da npr. pokličete družinske člane h kosilu ali da uživate v prijetnem ptičjem petju, ni pa odpiranje oken pogoj za kvaliteto zraka v hiši kar pomeni, da lahko ostane okno v neugodnih razmerah zaprto (mraz, vročina, vlaga, veter, cvetni prah, smog, hrup…). Pri centralnem prezračevanju zrak teče od cone dovoda, kjer je rahel nadtlak, proti coni odvoda, kjer je rahel podtlak. Če se razmerje tlakov izenači skozi odprto okno, bodo prostori še vedno optimalno prezračeni, le del zraka bo v sistem vstopil neposredno od zunaj in ne skozi prezračevalno napravo. Če poleti odpremo večje zasteklitve na teraso, prezračevalnega sistema ni smiselno ugasniti, saj odprta vrata na teraso ne morejo imeti vpliva na vse prostore hiše, kjer pa še vedno potrebujemo prezračevaje. Pri odpiranju oken in vrat se je potrebno v dani situaciji samo vprašati: Kakšen je zrak, ki bo skozi tak koridor vstopil v hišo? Pozorni morami biti predvsem na razliko v temperaturi, prašne delce, mrčes in podobno. Če so zunanje razmere sprejemljive, tako odpiranje ni problematično.