Podobno kot pri prejšnji dilemi; moramo tudi tu upoštevati majhno količino zraka, s katero ne moremo doseči občutnega grelnega efekta, vse do zelo visokih temperatur, kar pa ni dovoljeno zaradi fleksibilnih cevi, ki so narejene iz živilske plastike. Fleksibilnost je izjemno pomembna lastnost cevi, saj bistveno olajša polaganje sistema in zmanjša njegovo robustnost. Cevi so izdelane iz nereciklirane živilske plastike tudi zato, da ne oddajajo nobenih motečih vonjav, obenem pa so znotraj prevlečene z gladkim antistatičnim in antibakterijskim slojem. Tako dobimo majhne, fleksibilne cevi, ki so znotraj gladke, okroglega preseka in antistatične, kar je vse v prid enostavni montaži in lahkemu čiščenju.

Tako lokalni vir toplote (kot je kamin) kot tudi lokalno hlajenje (kot je split klima) prispevata k ugodni temperaturi v celotnem objektu, saj s prezračevalnim sistemom premikamo zrak med prostori hiše. Zrak se giblje od dovodov v čistih prostorih (dnevna soba, spalnica…) proti odvodom v obremenjenih prostorih (kuhinja, kopalnica, WC…). Višja kot je temperatura zraka na odvodu pozimi, več toplote lahko prenesemo na hladen vhodni (zunanji) zrak. Poleti pa z nižanjem temperature na odvodu (npr. z uporabo klime), povečujemo moč ohlajanja vročega vhodnega (zunanjega) zraka.

Če smo imeli čez dan obiske ali večjo potrebo po prezračevanju zaradi intenzivnega kuhanja, potem je razumljivo, da ponoči ko gremo spat zmanjšamo intenziteto prezračevanja na neko srednjo vrednost, nikakor pa ne pride v poštev minimum, ki je namenjen prezračevanju v naši odsotnosti, ko z minimalnimi izmenjavami zraka preprečujemo, da se v hiši ne ustvari vonj po zaprtem in zatohlem. 

Zmanjšanje pretoka v času odsotnosti je po drugi strani tudi zelo smiselno, saj dodatno zmanjšamo temperaturne izgube obenem pa preprečimo pretiran vdor vlage poleti in izgubo le te pozimi.

Popolni izklop prezračevalnega sistema tudi poleti ni zaželen, saj je minimalni pretok skozi cevno inštalacijo najboljša preventiva za dobro delovanje sistema na dolgi rok. Tudi če ste poleti navajeni na “odprto hišo”, so določeni prostori, če prezračevanje ugasnemo,  še vedno slabo prezračeni  (kopalnica, WC, pralnica, ipd.), ker čisto vseh oken v hiši vseeno ne odpremo. Poleg tega imamo tudi druge prednosti, če namesto odpiranja oken raje uporabljamo prezračevalni sistem: mrčes zadržimo zunaj, ravno tako tudi hrup in vročino, v hišo pa vseeno dovajamo enako svež zrak, kot bi odprli okno le količina zraka je sorazmerno manjša. Prezračevanje z rekuperacijo tudi poleti nudi določene ugodnosti in prednosti, tako ravnanje (strogo zapiranje oken in vrat) pa kljub vsemu ni nujno.

Kombiniranje teh dveh sistemov preko iste prezračevalne naprave ni smiselno predvsem zaradi razlik med njima. Razlog je preprost in razumljiv: kuhinjska napa običajno deluje s 500 do 800 m³/h, prezračevanje za hišo velikosti 170 m² pa največ s 300 m³/h. Tudi če bi speljali odvod iz kuhinje v prezračevalni sistem, bi ostali obremenjeni prostori ostali brez prezračevanje za čas obratovanja kuhinjske nape, če bi želeli odvesti vsaj 300 m³/h skozi napo. Največji problem pa je, da napa ki zmore 300 m³/h ni prav učinkovita, saj je pri napi potrebno upoštevati pretoka vsaj 700 – 1.000 m³/h pretoka na vsak m² zajemne površine nape.

Ker je sodobna hiša precej bolj zrakotesna kot so bile hiše včasih, je edina prava rešitev glede kuhinjske nape, obtočna izvedba nape, ki filtrira zrak, vendar ga ne odvede iz hiše in s tem ne ustvarja tlačnih razlik. Na ta način se znebimo maščob in z oglenim filtrom tudi deleža vonjav, za odvod preostanka vonjav in vlage pa poskrbi prezračevalni sistem hiše, ki v zimskem času toploto iz kuhinje izkoristi še za ogrevanje vhodnega zraka.