Način delovanja lokalnega rekuperatorja

Taka oblika prezračevanja se največkrat prodaja kot idealna za sanacije starih objektov, naknadno vgradnjo v že vseljena stanovanja in zaradi navidezne enostavnosti vgradnje vse več tudi za novogradnje. Pa je to res optimalna rešitev ali le dobro izkoriščen marketinški adut?

Za odgovor na to vprašanje je potreben nekoliko bližji vpogled v mehaniko tega produkta in v njegov način delovanja.

Izmenični pretok zraka (60 – 70 s v smeri dovoda in 60 – 70 s v smeri odvoda) je možen le z uporabo reverzibilnih aksialnih ventilatorjev, ki pa žal ne zmorejo premagati večji tlačni padec, ki ga je potrebno premagati ob veliki temperaturni razliki med prostorom in zunanjostjo ali ob vetrovnem vremenu. Takrat se tovrstni ventilator hitreje vrti v smeri lažjega pretoka in počasneje ali pa sploh ne v smeri nasprotnega toka zraka. Ravno tako, se v tovrstnih napravah ne da uporabiti kvalitetnejših filtrov finih prašnih delcev, ki ustvarjajo več upora. Izmenično delovanje je iz vidika filtracije tudi precej problematično, saj prašne delce iz prostora tok zraka najprej odloži na filter, ko pa se smer zraka obrne, te iste delce pošljemo nazaj v prostor.

Kratek cikel izmeničnega delovanja (le 60 – 70 s) je sicer pogojen z lastnostmi prenosnika toplote in v resnici predstavlja optimalen čas, ki je potreben, da prenosnik privzame kar največ toplote iz odpadnega zraka, ki nato predstavlja ogrevalni vir za hladnejši zunanji zrak (to velja za zimsko temperaturno sliko).

Ta kratek časovni interval pa predstavlja tudi precej omejeno širjenje svežega zraka v prostor, predno se delovanje obrne in smer cirkulacije spremeni v odvod zraka iz prostora. Pri večjih prostorih je tako učinkovitost precej slabša in je potrebno uporabiti več lokalnih rekuperatorjev. Obenem izmenično delovanje onemogoča tovrstnim rekuperatorjem vgradnjo v obremenjene prostore kot so kopalnice, sanitarije in podobno, saj bi v ciklu dovoda razširjali vonjave in vlago v sosednje čiste prostore. Za prezračevanje obremenjenih prostorov se še vedno uporabljajo kopalniški ventilatorji.

Kapaciteta prezračevanja ali maksimalni pretok zraka, ki se navaja za lokalne rekuperatorje je naveden kot skupni pretok in za tovrstne naprave običajno znaša med 35 in 50 m³/h. Zaradi izmeničnega delovanja je le polovico te deklarirane vrednosti sveži zrak, ki ga potrebujemo, drugo polovico predstavlja zavrženi zrak. Ker je količina svežega zraka, ki ga naprava dovede v prostor na maksimalni moči delovanja, manjša od 30 m³/h, ne zadošča potrebam niti ene osebe znotraj prostora, kot to predvideva Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji. Ta sicer predpisuje parametre kvalitete zraka za javne ustanove, a morajo biti uporabniki lokalnih rekuperatorjev v domačem okolju očitno zadovoljni tudi z manj svežega zraka kot v javnih ustanovah. V nadaljevanju pa se večinoma zaradi zmanjšanja posega v objekt prakticira uporaba enega lokalnega rekuperatorja na sobo, neodvisno od števila oseb v njej. V primeru spalnice za 2 osebi tako dovedemo še manj zraka na posamično osebo kot je bilo prvotno zamišljeno.

Lastnosit lokalne rekuperacije

Ena glavnih pomanjkljivosti lokalnih rekuperatorjev je njihova hrupnost, ki pa jo proizvajalci pogosto skrijejo v »tihi režim obratovanja« ali »način spanja«.

Vse to na žalost samo pomeni zmanjšanje pretoka, ki je že tako ali tako precej majhen. Uporabniki lokalnih rekuperatorjev običajno poročajo, da ponoči zaradi hrupnosti delovanja, rekuperator ugasnejo ali pustijo delovati na skrajnem minimumu, kar pa ima za posledico drastično poslabšanje kakovosti zraka.

Ker je enocevni lokalni rekuperator vgrajen le v preseku zunanjega zidu objekta, med ventilatorjem in uporabnikom ni prostora za kvaliteten dušilec zvoka, ki bi šumnost zmanjšal pod mejo slišnosti pri ustreznem pretoku zraka.

Vsa učinkovitost, ki enocevnemu lokalnemu rekuperatorju ostane je zniževanje vlage v prostorih, za kar v naših klimatskih razmerah v zimskem času niso potrebne velike količine izmenjanega zraka, le konstantno delovanje.

Enak ali še boljši efekt dosežemo tudi ob stalni uporabi radialnega ventilatorja v kopalnici in majhni odprtini v zunanji zid v čistih prostorih. Poseg je manjši, cena drastično nižja, razvlaževanje doseženo.

Pravilneje bi torej bilo, da bi enocevne lokalne rekuperatorje obravnavali kot razvlaževalne enote in ne kot prezračevalne, saj na celovito kakovost zraka v zaprtih bivalnih prostorih nimajo niti približno takega vpliva kot centralni prezračevalni sistemi. Slednji zaradi ustreznih količin izmenjanega zraka, usmerjenega gibanja zraka, resnično tihemu delovanju, kvalitetni filtraciji zraka in zanesljivemu obratovanju v vseh vremenskih pogojih nudijo celovito kvaliteto zraka, ki jo današnji uporabnik potrebuje. Ta potreba izvira iz zatesnjenega načina gradnje, želje po visoki energijski učinkovitosti današnjih stanovanjskih objektov in življenjskega stila današnjih uporabnikov.

Več o lokalnih rekuperatorjih si lahko preberete na povezavi.

Higiena v enocevnih lokalnih rekuperatorjih

Ker enocevni lokalni rekuperatorji za svoje delovanje uporabljajo aksialni tip ventilatorja (edino ta je lahko reverzibilen), žal ob svojem delovanju ne morejo generirati veliko tlačne moči za premagovanje upora na kvalitetnih filtrih z veliko površino, o čemer smo že pisali. Ravno tako pa je omejeno število uporabljenih filtrov. Edini filter se tako nahaja na notranji strani (običajno pod notranjim pokrovom), kar pa ima za posledico da izmenjevalnik toplote, ki se nahaja bližje zunanji strani objekta, ni zaščiten pred nečistočami od zunaj. V večini primerov je tam nameščena le gosta mreža iz umetne mase ali nerjavnega jekla (gostote komarnika). Na nek način je lokacija edinega filtra tudi edino smiselna, saj je tako filter dosegljiv za zamenjavo z notranje strani objekta, kar z zunanje strani nebi bil. Z zunanje strani so lokalni rekuperatorji po večini (vsaj v višjih zgradbah) zelo težko dosegljivi in bi bilo filter na taki višini, če bi bil nameščen na zunanji strani naprave, izredno težko redno menjati.

To ima za posledico nabiranje nečistoč v toplotnem izmenjevalniku in posledično higiensko oporečnost zraka, ki priteka v bivalni prostor in ga nato dihamo. Spodaj si lahko ogledate sliko takega izmenjevalnika po približno 3 letih uporabe. Seveda bi lahko tovrstne toplotne izmenjevalnike tudi periodično čistili, žal pa v večini uporabniških navodil ne najdemo tovrstnih napotkov, poleg tega pa mora biti uporabnik tudi dovolj ozaveščen, da se vsake toliko to sponi tudi izvesti.